Dirka po Romandiji je ponudila vse, kar od švicarske etapne dirke pričakujemo: zahtevne klance, taktično dirkanje, hitre zaključke in obračune na vzponih. Za Primoža dirka ni prinesla boja za skupno zmago, je pa pokazala nekaj njegove najbolj prepoznavne kolesarske identitete. Občutek za napad, pripravljenost tvegati in zaključni pospešek, s katerim je Romandijo končal na etapnih stopničkah.
Že prva cestna etapa je pokazala, kako zahtevna bo Romandija. Na vzponu Ovronnaz je prvi favorit za zmago razbil skupino, Primož pa je bil med prvimi, ki so poskušali odgovoriti na napad, a ritma ni mogel dolgo držati. Kasneje se je znašel v večji zasledovalni skupini, ki je v dolini lovila vodilne, vendar se četverica spredaj ni več pustila ujeti.
Primožev trenutek tedna je prišel v četrti, kraljevski etapi med Brocom in Charmeyjem. Tukaj ni čakal na zaključni obračun favoritov, ampak je napadel iz glavnine in se preselil v ubežno skupino. Na spodnjih delih zadnjega vzpona na Jaunpass je vlekel zmanjšano skupino v ospredju in za trenutek se je zdelo, da bi lahko poteza močno premešala razplet etape. A za njim je peloton stopnjeval ritem, vodilni na dirki pa je na odločilnem vzponu napadel in sam odpeljal proti etapni zmagi. Primožev poskus se na koncu ni izšel v rezultat, je pa pokazal jasno namero: da na dirko ni prišel pasivno dirkati, ampak jo aktivno oblikovati.
Najboljši rezultat je Primož dosegel zadnji dan, na zaključni etapi od Lucensa do Leysina, ko se je v zadnjem kilometru z močnim poznim pospeškom vrnil v ospredje in ciljno črto prečkal kot tretji, kar je za ekipo pomenilo dvojne etapne stopničke na zadnji dan dirke.
Romandija tako za Primoža ni bila dirka za generalno razvrstitev, temveč dirka iskanja ritma, napadalnih potez in ekipne dinamike. Najbolj pomembno pa je, da je teden končal z vidnim rezultatom: tretjim mestom na zahtevni zaključni etapi, kjer se je še enkrat pokazalo, da zna tudi iz ozadja najti trenutek za napad.
We ROG ON!










@GettyImages
