Ko nekdo omeni kamp, bi človek pomislil na sonce, morje, senco pod borovci, pivo in relax…
Ne ne, komarati. V Strahovljah nimamo morja, kak iglavec se menda najde pa med vikendi kak pir – ampak o tem kampu, ko govorim –res je, da sem v šotoru, ampak daleč od tega da sem relaxed – je kot bi bil v baznem taboru malo pod Himalajo. Na srečo mi ni treba prenašati ruzakov in jesti pasulja iz konzerve, samo ležim, skozi prozorno »steno« višinskega šotorja gledam Giro po televiziji, vmes malo zaspim, jem in tako naprej. Ta teden sem prevozil skoraj vse pokrajine v Sloveniji, v nedeljo sem jo mahnil na Gorenjsko do Žirovnice pa na kremšnito na Bled, v ponedeljek sem se držal bolj svojih krajev, v torek na Štajersko do Slovenske Bistrice na malo dobrega vina, danes na Dolenjsko do Novega mesta pa nazaj skozi vinograde – vmes v klubu zrihtal še kakšno nastavitev na kolesu, in se še parkrat zasukal po velodromu s kolesom za kronometer. 😀 V petek se nam obeta odhod na priprave v Planico – poznan kraj, a zdaj bom tam v drugačni vlogi, se že veselim! Z velikim veseljem in brez slabe vesti pričakujem tudi jutrišnji pretirano deževen dan – vseskozi spremljam aktualno vremensko napoved in upam da se ni nič spremenilo, haha 😀 Giro, noge v luft pa kak liter sladoleda…. Do naslednjič! 😀
V živo iz baznega tabora 😀
Do Bleda je kar daleč….
