Življenje ni ravno črno belo. Čeprav se mi lanski Tour d`Azerbaidjan nekako prikazuje v teh dveh barvah… Prinesel mi je prvo zmago med profiji, odnesel pa nasmeh. Zmagal sem enkrat, padel pa večkrat, a najslabše sem jo odnesel na zadnji etapi iz Bakuja v Baku, ko sem na asfaltu pustil precejšen del kože, in pa – zob. Ne katerikoli zob, ne. Kako pomemben zob, pokaže slika spodaj. Tako da z navdušenjem potujemo na verzijo 2015 – niti ne več tako navdušeni, ker smo na poti že od nedelje od 15:30, pa smo se privlekli komaj do Milana, in še vedno smo na tleh – da dočakamo, kaj nam prinese tokrat. Veter bo zagotovo ostal, tudi zmage se ne bi branil, ciljam pa predvsem na to, da se domov vrnem z vsemi zobmi. Bolečino bi mogoče še preživel, ampak lakote, jedel namreč nisem vsaj 2 dni – in to po etapni dirki – da bi moral pa še enkrat skozi obdobje ko sem bil lačen kot volk…. ne hvala 😀
Tako je bilo 2014… In zadnji dan…