Olimpijski prvak v vožnji na čas

Primož je 28. 7. 2021 na olimpijskih igrah v Tokiu, na Japonskem postal olimpijski prvak v vožnji na čas.  Pod mogočno goro Fuji, kjer se je na istoimenskem dirkališču kronometer tudi začel in končal, je 44,2 kilometra dolgo razgibano progo premagal v 55 minutah in 4 sekundah, s povprečno hitrostjo 48,160 km/h. Na drugem mestu je končal Tom Dumoulin, Nizozemska, bronasto odličje pa je osvojil Rohan Dennis, Avstralija. Izjemen uspeh slovenskega kolesarskega športa. 

Primož: » Olimpijska medalja je želja vsakega športnika, in kot nekakšna češnja na vrhu torte, če ti uspe da jo osvojiš. Pred leti sem si predstavljal, da bom Slovenijo kdaj lahko zastopal na zimskih olimpijskih igrah. Ampak, življenje gre po navadi daleč od tega, kar smo si zamislili. Kljub temu, da moja sezona ni bila popolna sem trdno verjel v pot, ki sem jo izbral. Verjel sem tudi, da je bila odločitev da nastopim na olimpijadi pravilna, čeprav so dolga potovanja v tem času izredno naporna, zaradi korona virusa, pa zaradi časovne razlike in drugih omejitev. Dobro razpoložen sem bil že za sobotno preizkušnjo na cesti, vendar se telo ni strinjalo. Kljub temu da je preteklo že nekaj časa od padca na dirki po Franciji, je ta terjal svoj davek. Že v prvi uri dirkanja so me v levi bok grabili krči, ki jih nisem mogel umiriti. Ko se je oblikoval beg, je tempo v glavnini padel, tako da sem se lahko nekajkrat ustavil in raztegnil. Ko se je dirka začela odvijati, problemi niso izginili, tako da nisem bil med najboljšimi.  Potem smo, po nekaj časa, ko so se glave ohladile, sklenili da vztrajamo. Nikoli nisem nehal verjeti. Končno se je tudi nam na najbolj pomemben dan vse poklopilo. Izjemno ponosen sem na dosežek, vesel. Zlata medalja na olimpijskih igrah je samo ena v štirih letih. Za počitek ni časa, saj je pogled kot vedno usmerjen naprej. Pred nami so nove preizkušnje, katerih se veselim, čeprav bodo, kot vedno izjemno zahtevne. Hvala vsem navijačem za podporo in sporočila.«